Okusna naravna poslastica

Med od nekdaj priljubljen naravni izdelek, ki se pripravlja po najvišjih standardih, vsakemu lahko nekaj ponudi. Nekaj sladkega za otroke, naravno zdravilo proti boleznim in okusno sestavino zajtrka in slaščic s podpisom. Če si želite raznovrsten, tradicionalen in res naraven, zlat užitek, potem ni nič boljšega od medu. Če pa nameravate obiskati Hrvaško, potem morate vedeti, da prihajate v deželo medu. Zakaj je temu tako?

Hrvaška mediteranska prehrana je na Unescovem seznamu nesnovne dediščine, obiskovalce pa najbolj privlačijo enostavni, naravni in sveži izdelki, uporabljeni v receptih, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Med je že tisočletja del take prehrane.

Ime pravljičnega otoka Mljeta izvira iz grške besede „melita“ oziroma latinske „mel“, kar pomeni med in spominja na davne čase, ko so v mljetskih gozdovih brenčali številni roji čebel. Mogoče sta sveti Pavel in Odisej pokušala to okusno, naravno slaščico, ko sta z ladjo obtičala na Mljetu.

Tradicija uporabe medu na Hrvaškem sega v 16. stoletje, ko se ga omenja kot glavno sestavino „starogrojskega paprenjaka“ – okusne slaščice, ki jo je Petar Hektorović omenil v svoji knjigi „Ribanje i ribarsko prigovaranje“. Njegova zgodovina v resnici sega še 800 let nazaj, ko so te okusne, lepo okrašene kekse ribičem dajale njihove žene, ko so se odpravljali na morje. Danes so priljubljen spominek s Hvara.

Hrvaški med je izjemne kakovosti in je osvojil številna mednarodna priznanja. Med iz rožmarina z otoka Šćedro je na kongresu čebelarjev Apimodia 2011 v Argentini v konkurenci medu iz ene rastline osvojil četrto mesto.. Vrste medu, pri katerih prevladujejo lastnosti ene rastline, so odločilne za uspeh hrvaškega medu. Zaradi številnih dišečih rastlin imajo naše pridne čebele ogromno izbiro, zato je tudi paleta arom res izjemna. Med najboljše sodita žajbljev med s Kornatov in med iz rožmarina z otoka Šolte.

Hrvaški čebelarji so zelo aktivni in spremljajo vremenske pogoje, da bi dobili najboljši možni izdelek. Tisti , ki živijo na otokih, po izteku pomladi pogosto prenesejo svoje panje z otoka na celino, ker je razvoj kolonije odvisen od nekaj dejavnikov, kot so temperatura, kraj in padavine. Dolga, vroča poletja na Sredozemlju ne predstavljajo idealnih pogojev, zato čebelarji v tem obdobju preselijo svoje pridne delavke v malo bolj mrzle kraje na kopnem.

V zadnjih letih so hrvaški proizvajalci medu odprli svoja vrata turistom. Ogledi vsega, kar je povezano z medom, so vse bolj popularni na novem agroturističnem trgu. Obiskovalci  lahko poskusijo to naravno poslastico, radovedna mladina pa ima priložnost naučiti se nekaj več o postopkih pridelovanja medu. Ker v vsakem panju živi do 80 000 čebel, je njihovo življenje precej živahno!

 

Hrvati ne bi bili Hrvati, če ne bi vsak naravni proizvod spremenili v žganje pa tudi med ni nobena izjema (medeno žganje, medica ali medovača). Tako kot je ponavadi z žganjem, vam bodo domačini  povedali, da sta vsak dan kozarček ali dva najboljše zdravilo proti vsaki bolezni.

Veliko bolj zanimiva alkoholna pijača z medom je menda najstarejša alkoholna pijača, ki jo je človek zaužil in se imenuje gverc. Med fermentira podobno kot vino iz grozdja in mu včasih dodajo grozdje, včasih pa ne. Zanimiv proizvod, ki ga lahko najdete v različnih delih Hrvaške, je kis iz medu, odlična aromatična začimba za solato. Če ste si pa zaželeli nekaj bolj posebnega, se odpravite na otok Pag in pokusite penino iz medu.

Toda nič ni tako dobro kot resnična medena slaščica, ki jo obožujejo vsi hrvaški otroci. To so medenjaki – pecivo iz medu, z nageljnovimi žbicami (klinčki), cimetom, ingverjem in muškatnim oreščkom. Ni bolj priljubljenih medenjakov kot so lectova srca, simbol Zagreba, glavnega mesta Hrvaške.

Čeprav so lectova srca simbol glavnega mesta, je kraj njihovega porekla bolj na severu. Ti okusni srčkasti medenjaki so vpisani v reprezentativen seznam nesnovne dediščine kot „Medičarska obrt na območju severne Hrvaške“.

Ker Hrvati zelo cenijo svoja naravna bogastva, jih zelo radi obeležujejo s festivali. . Ljubitelji medu obvezno morajo obiskati mesto Ogulin, kjer že šest let zapored poteka Ogulinski festival zelja in medu popularna prireditev, na kateri vsakega septembra predstavijo najboljše sorte medu iz cele regije.

Čeprav je po čebelarstvu in medu najbolj znana hrvaška obala, gre za tradicijo, ki zajema celo državo. Tako je bilo najstarejše čebelarsko društvo, ki obstaja še danes, ustanovljeno v Osijeku leta 1979. Panonska regija je pomembna za čebelarje in zelo raznovrstna glede konfiguracije tal in vegetacije, kar pomeni dolgo obdobje cvetenja od februarja do septembra.

Celo manj dostopne hrvaške regije, kot so osrednji gorski in planinski kraji, imajo čebelarsko tradicijo. Čeprav v teh krajih dela manjše število čebelarjev in rastline niso tako različne, je kakovost medu visoka, pri čemer igra veliko vlogo mana.

 

Samo še nekaj besed o nakupovanju medu, ko se vozite skozi primorsko ali celinsko Hrvaško. Opazili boste številne prodajalce ob cesti, ki prodajajo med in druge naravne izdelke. To so proizvajalci, ki na ta način prinesejo to svežo, naravno poslastico neposredno v roke kupcev.

Če še vedno niste potešili svoje želje po sladkem, obvezno obiščite prvi hotel za čebele s petimi zvezdicami v okolici Garešnice in boste lahko uživali v medenem zajtrku!