Photo by NENAD REBERŠAK

Dežela, kjer denar poimenujejo po živalih in drevesih

Hrvaška ima poseben odnos do narave: narodni in naravni parki tvorijo 10 % njenega ozemlja, hrvaška valuta se imenuje po kuni, kovanci manjše vrednosti pa se imenujejo po lipi, drevesu, katerega cvetovi so prikazani na njih.

Naziv nacionalne valute kune izvira iz časov trgovanja s krznom, časov, ko je kunje krzno služilo kot plačilno sredstvo, kovanci lipe pa so ime dobili zato, ker so sejmišča običajno bila obdana z lipovimi drevesi. Ta odnos med denarjem in naravo se pojavlja tudi v drugih oblikah in tako najbolj znan cvet Velebita, endemična rumena velebitska degenija iz družine križnic, krasi kovanec za 50 lip.

Rastlinski in živalski svet, še posebej pa cvetje, sta neizogiben del Hrvaške. Nacionalni cvet je hrvaška perunika (Iris croatica), vijoličast cvet, ki ga najdemo v vseh delih države. Njeno nabiranje je prepovedano, ker gre za zaščiteno vrsto, namreč večina od 15 vrst perunik, ki rastejo na Hrvaškem, je zaščitena. Zaradi tega je najbolje naravno lepoto perunike zabeležiti z lepo fotografijo na Instagramu. Perunika je hrvaška beseda za iris, izvira iz imena slovanskega boga strele in groma, Peruna. Po legendi perunika raste samo na krajih, kjer je udarila strela.

Hrvaško naravo najbolje predstavljajo mogočna debla slavonskega hrasta, ki ga skupaj z ameriškim in francoskim hrastom izjemno cenijo vinarji po vsem svetu.. Hrastovina se uporablja za izdelavo vinskih sodov za dozorevanje najboljših vin. Da bi doživeli veličastne hraste v naravnem okolju, obiščite gozd, velik 40.000 hektarov v bližini Županje. Še bolj navdušuje poseben rezervat gozdne vegetacije Prašnik med Novo Gradiško in Okučani, kjer se nahaja eden najstarejših hrastovih gozdov v Evropi.

Naravna parka Lonjsko polje in Kopački rit v Baranji sta dve veliki močvirni območji jugovzhodne Evrope, polni različnih in spremenljivih prebivališč, ki se menjajo skupaj z letnim časom. Kopački rit, kandidat za vključitev na UNESCO-v seznam svetovne dediščine, je znan po jelenih, več kot 300 vrstah ptic ter po prastarih močvirjih, gozdovih in poljih. Ptici, vredni naše pozornosti, sta orel belorepec in črna štorklja.

Lonjsko polje v okolici Siska se nahaja samo 50 km od Zagreba in je dom za 238 vrst ptic, 10 vrst plazilcev, 16 vrst dvoživk, 41 vrst rib in 550 vrst rastlin. Lahko se pohvali s kar 38 vrstami vretenčarjev. Lahko obiščete tudi Čigoč, evropsko štorkeljsko vas, če pa želite spoznati najbolj znano ljubezensko zgodbo iz ptičjega sveta, tisto o poškodovani štorklji Maleni in Klepetanu, ki se vedno znova vrača k njej po zimski selitvi, morate obiskati Slavonski Brod.

Planine in gozdovi celinske Hrvaške so izvrsten primer veličastnih prostranstev, po katerih se prosto gibljejo medvedi in divje svinje, kot je to na Velebitu in v Gorskem kotarju. Najbolj zanimiva favna pa se nahaja pod zemljo, v razvejanem sistemu podzemnih jam. Ali ste se kdaj vprašali, kako bi izgledali, če bi živeli na globini večji od enega kilometra pod površino zemlje? Med nedavnim raziskovanjem jam na Velebitu so odkrili novo vrsto neobičajne podzemeljske pijavke, Croatobranchus mestrovi, 1320 m pod površino zemlje.

Jame v okolici Ogulina ravno tako varujejo enkratne skrivnosti, vključno z ogulinsko jamsko spužvico (Eunapius subterraneus), odkrito leta 1984. Je edina znana spužva stigobiont oziroma prebivalka jam in je ogrožena vrsta kraških področij.

 

Tudi v hrvaških rekah prebivajo zanimive vrste, ki samo čakajo, da jih odkrijemo. Morske ribe Jadrana so morda bolj znane in popularne v gastronomiji, toda številne avtohtone vrste rib in drugih živali prebivajo tudi v hrvaških rekah. Med tiste, ki jih težje vidimo, štejemo človeško ribico, ki slepo plava med kamenjem v rekah hrvaškega podzemlja.

Vseeno pa so najboljši predstavniki hrvaškega naravnega življenjskega prostora divje živali, ki živijo na površini. Medvedi, volkovi in risi so skoraj izumrli v državah Zahodne Evrope, tu pa so ti trije mesojedci prisotni na raznolikih divjih območjih, v katerih se je življenje komajda spreminjalo skozi stoletja.

Potem ko je bil proglašen za izumrlo vrsto v regiji, so risa leta 1973 v sklopu slovaškega projekta naseljevanja risov ponovno pripeljali v Slovenijo. Od tega trenutka je skupnost risov oživela, ker sta Gorski kotar in Velebit ugodno okolje za njihov razvoj. Danes je na Hrvaškem okoli 60 risov, nekaj parov prebiva v Narodnem parku Plitvička jezera. Vlada prepričanje, da je Narodni park Risnjak ime dobil prav po tej živali.

Statistični podatki o lovu iz leta 1894 kažejo, da so volkovi nekdaj prebivali na celotnem območju Hrvaške in je v vsaki županiji prišlo do rekordnega odstrela volkov. Danes se volkovi še naprej svobodno gibljejo v divjini, le v manjšem številu, njihov življenjski prostor je v glavnem omejen na Gorski kotar, Liko in dele Dalmacije. Volkovi so na Hrvaškem zaščitena vrsta.

Populacija medvedov danes šteje okoli 1000 primerkov. Hrvaška je prepoznana kot država z visoko stopnjo sobivanja človeka in medveda. Medvedi se prosto gibljejo po narodnih in naravnih parkih, če pa bi se radi kakšnemu približali, pojdite  v zatočišče za mlade medvede v Kuterevu, edino te vrste v regiji.

From the highest peaks to the lowest valleys, the diversity of continental Croatia promises a new experience at every turn.