Photo by Boris Kačan

Čudovita dežela, kjer so celo suhozidovi umetniška dela

Ali ste že kdaj v nizkem letu uživali v razgledu na hrvaške otoke in obalo in občudovali kolaž suhozidov, brezhibno zgrajenih brez uporabe malte, od katerih so se nekateri uspeli ohraniti tudi nekaj tisoč let? Nekateri se šalijo, da so se graditelji na ta način zabavali v zimskih mesecih, ko so imeli manj dela in so med seboj tekmovali, kdo bo zgradil najboljši suhozid. A pravi razlog nastanka teh suhozidov je veliko bolj zanimiv, tako kot je zanimivo posebno znanje suhozidne gradnje na Hrvaškem.

Veščina suhozidne gradnje na Hrvaškem je bila novembra 2018 priznana na svetovni ravni, ko je bila ta oblika umetnosti vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne človeštva dediščine.

 

Čeprav je videti zelo preprosto, pa je skladno zlaganje kamnov vse prej kot to. Znanje suhozidne gradnje je staro že več tisoč let. Tak primer je Starogradsko polje na Hvaru, uvrščeno na Unescov seznamu svetovne dediščine, na katerem so bili ti zidovi zgrajeni za razdelitev ozemlja, številni med njimi pa stojijo še danes.

 

Suhozidovi so se gradili za različne namene in so grajeni v različnih slogih. V nekaterih primerih je bil razlog kmetijstvo. Da bi zemlja čim bolj obrodila, so iz nje odstranjevali kamne, ga zlagali in tako poskušali spodbuditi rast posevka, z njimi pa so označevali tudi ozemlje. Suhozidovi so služili tudi kot zaščita za ljudi in živali pred močno burjo na otokih, na primer na Pagu.

Na nekaterih otokih so veličastni suhozidovi, nastali v času Liburnov. Liburni so, kot prvi kolonizatorji, gradili zidove za označevanje svojega ozemlja. Ti zidovi so se ohranili do danes, kar  priča o veščini in spretnosti njihovih graditeljev. Suhozidna gradnja je zares veščina, saj gre za zlaganje kamenja brez uporabe veziva, kjer so edino orodje človekove roke.

 

Najznamenitejši primer suhozidne gradnje, vsaj iz ptičje perspektive, je zagotovo otoček Baljenac. Čeprav njegova površina znaša le 0,14 km2, je na Baljencu neverjetnih 23 km suhozidov. A to še ni vse. Oblika otoka in njegova prepletena mreža suhozidov sta podobni velikemu prstnemu odtisu. Prstni odtis je simbol Hrvaške, saj je bil oče daktiloskopije, Ivan Vučetić, s Hvara.

Še en odličen primer suhozida na kopnem so stari primoštenski vinogradi, katerih trta iz tal črpa tisto najboljše, zaščitena pa je z trdno zgrajenimi suhozidi. To je bilo mukotrpno delo, a v rezultatih tega dela uživajo tako domačini kot turisti, ki temu doživetju nazdravijo z izvrstnimi primoštenskimi vini.

Vsekakor ne smemo pozabiti, da se tehnika suhozidne gradnje ni uporabljala samo za zidove. Od Istre do Dalmacije lahko najdemo nekaj značilnih slogov kamnitih zatočišč, ki so služila kot počivališča za delavce na poljih ali kot zavetišča pred slabim vremenom. Te kamnite hiše so bile običajno dovolj visoke, da je v njih oseba lahko stala pokončno, imele pa so različne posebnosti. Nekatere so imele stožčaste strehe, npr. kažuni v Istri, spet druge pa so imele okrogle strehe, npr. bunje v Dalmaciji.

Na Hrvaškem je v zadnjih letih naraslo zanimanje za tradicionalne poklice, zato zdaj predavanja in delavnice o suhozidni gradnji potekajo v različnih krajih kot je Velo Grablje na Hvaru, kjer se Festival sivke vsako leto začne z delavnico suhozidne gradnje. Če pa želite doživeti najboljše, se morate podati v en sam kraj …

Dragodid.

Projekt Dragodid, poimenovan po istoimenski, občasno naseljeni vasi na otoku Vis, je imel tako velik vpliv na ohranjanje in širjenje zavedanja o suhozidnih in drugih avtentičnih tehnikah gradnje, da je leta 2011 prejel nagrado Evropske unije za kulturno dediščino – Europa Nostra. Leta 2018 je v Dragodidu potekala delavnica za mednarodne študente arhitekture, v sklopu katere so bili nekateri deli vasi znova skrbno izdelani s staro tradicionalno tehniko. Gre za iniciativo, ki se je od svojega začetka leta 2010 razširila daleč izven meja svoje vasi in v sklopu nje je bila med drugim objavljena tudi brošura o tehnikah gradnje.

Zato se naslednjič, ko se boste ustavili in občudovali lepote hrvaške suhozidne dediščine, spomnite koliko dela in truda je vloženega v njihovo gradnjo in nastanek tega veličastnega prizora, v katerem danes uživamo.