Photo by Dorotić & Bosnić / Museum of Apoxymenos

Leta niso pomembna – Pet (pra)zgodovinskih artefaktov, ki jih morate videti

Nekatere izmed kulturnih atrakcij na Hrvaškem so najstarejše na svetu, zato jih vsekakor morate obiskati. V nadaljevanju vam predstavljamo pet (pra)zgodovinskih artefaktov, ki jih ljubitelji kulture ne smejo zamuditi!

Apoksiomen na otoku Lošinju
Apoksiomen, broneni kip iz antične Grčije, datira iz 2. ali 1. stoletja pred Kristusom in je helenistična kopija kipa iz 4. stoletja pred Kristusom. Visok je 192 cm, predstavlja pa športnika, ki svoje telo čisti s strgačo (grška beseda »Apoxyomenos« pomeni »strugar«). Čeprav velja, da ta umetniški motiv ni bil neobičajen, na svetu obstaja le osem takšnih kipov, lošinjski pa je najbolj ohranjen. Kip je odkril turist na morskem dnu, nedaleč od otoka Lošinja. Kako je prispel na morsko dno? Predpostavljajo, da ga je med neurjem posadka ladje vrgla iz palube, da bi preprečila potop ladje. Po tem, ko so ga odkrili, leta 1999, je restavracija Apoksiomena trajala sedem let. Apoksiomen danes na Lošinju ima svoj muzej.

Ples mrličev v Bermu
Cerkev sv. Marije na Škrilinah, ki je v gozdu nedaleč od mesteca Berma, je morda majhna in izolirana, vendar prav zahvaljujoč njeni lokaciji so poznogotske freske na zidovih kapele ostale nedotaknjene. Večina fresk, ki jih je narisal Vincent iz Kastva, prikazuje življenje Marije in Jezusa. Vendar, najbolj impresivna med vsemi je različica Plesa mrličev, srednjeveške alegorije o univerzalnosti smrti. V tej mojstrovini lahko vidimo trgovce, viteze, plemiče, celo papeža, kako plešejo s smrtjo. Procesijo vodi skelet, ki igra gajde. Slike z motivom plesa mrličev spominjajo na krhkost življenja. Slika v cerkvi sv. Marije na Škrilinah datira iz 1470-ih, je pa ena izmed najzgodnejših odkritih primerov motiva plesa mrličev!

Vučedolska golobica in najstarejši evropski koledar v Mestnem muzeju Vukovar
Arheološka lokacija Vučedol se nahaja na obali Donave, približno 5 kilometrov nizvodno od Vukovarja. Je ena izmed najpomembnejših arheoloških lokacij eneolitske kulture. Naselje se je razcvetelo med 3000. in 2400. letom pred Kristusom, zato ustreza sumerskemu obdobju v Mezopotamiji, Starem kraljestvu v Egiptu ter prvim naseljem v Troji. Materialna kultura, posebej izdelava keramike, kaže na visoko razvito civilizacijo, zahvaljujoč izjemni tehnološki kakovosti in usklajenosti oblike ter okrasa. Najbolj znana dediščina vučedolske kulture je najverjetneje Vučedolska golobica, bogato okrašena posoda v obliki ptice, visoka približno 20 cm, ki pa se je uporabljala pri verskih obredih. Poleg Vučedolske golobice znani artefakt iz Vučedola je tudi Vučedolski Orion, keramična posoda z okrasnim vzorcem, za katero velja, da je najstarejši koledar v Evropi. Vučedolska golubica in Orion sta shranjena v Mestnem muzeju Vukovar, skupaj z ostalimi pomembnimi najdišči ter fascinantnimi informacijami o vučedolski kulturi.

Zagrebška mumija v Arheološkem muzeju v Zagrebu

Da bi videli pravo mumijo, vam ni treba odpotovati v Egipt. V Arheološkem muzeju v Zagrebu je zagrebška mumija, prava redkost na svetovni ravni. Mumija in trakovi, v katere je bila zavita, so 1860-ih prinesene iz Egipta v Zagreb. Po podrobnejšem pregledu se je izkazalo, da so kosi tkanine, v katero je mumija nekoč bila zavita, pokriti z nenavadnimi znaki, zdelo pa se je, da gre za neznani jezik. Sčasoma sta znanstvenika Heinrich Brugsch in Richard Burton (ne tisti Richard Burton, ki je igral Marka Antonija v filmu »Kleopatra«) odkrila, da skrivnostni zapisi niso hieroglifi, kot je veljalo na začetku, temveč etruščanski jezik. Platno, na katerem je bil zapis (ki pa je potem služilo za zavijanje mumije) je danes znano pod imenom »Liber Linteus Zagrebiensis« (Zagrebška lanena knjiga). Besedilo je sestavljeno iz 1300 besed na petih zaporednih trakovih, gre pa za najdaljše znano besedilo v etruščanskem jeziku. Poleg tega gre za edini ohranjeni primer lanene knjige iz stare dobe. Vendar, še naprej ostaja skrivnost, kaj pravzaprav v besedilu piše in kako so trakovi z besedilom jezika naroda starodavne Italije prispele na mumijo iz Egipta.

Ostanki neandertalcev v Muzeju krapinskih neandertalcev

S svojimi 5000 prebivalce je Krapina precej mirno mesto. Vendar, to zagorsko mesto na severu Hrvaške skriva tudi svetovno najpomembnejšo arheološko lokacijo, ko gre za neandertalce. Vse se je začelo davnega 1899. leta, ko so na Hušnjakovi gori nedaleč od Krapine, najdeni fosilni ostanki več deset oseb. Izkazalo se je, da gre za največjo in najbogatejšo kolekcijo neandertalcev, ki je najdena na eni lokaciji. Na mestu najdišča, prilagojen vaški okolici Hušnjakove gore, se nahaja sodobni Muzej krapinskih neandertalcev. S pol-jamo, multimedijskimi predstavitvami in nekaj stez, ki povezujejo muzej z lokacijo izkopavanja, stavba muzeja spominja na prebivališče neandertalcev ter vrača obiskovalce v prazgodovinske čase.